Če pogledamo poročila o Jezusovem življenju, kmalu prepoznamo številne napake, ki so jih delali njegovi bližnji sodelavci, njegovi učenci. Večkrat so popolnoma napak razumeli Jezusove besede. Včasih jim je moral Jezus svoje prilike razlagati in ponavljati, ker so se jim zdele nejasne. Ob neki priložnosti jih je ostro pokaral: Kaj še vedno ne razumete in ne uvidite? Ali imate srce zaslepljeno? Oči imate pa ne vidite, ušesa imate pa ne slišite? Zakaj je torej Jezus vendarle hotel imeti učence okrog sebe?

Izbor učencev

Že na začetku svojega delovanja je Jezus začel klicati posameznike, naj hodijo za njim. Ti so postali njegovi učenci. Jezus jih je nato izmed teh učencev izbral dvanajst, ki so predstavljali njegov ožji krog. Spremljali so ga neprestano, skoraj ves čas njegovega delovanja. Zdi se, da je Jezus videl v izboru dvanajsterih dogodek, ki je bil odločilen za uspeh njegovega poslanstva. Luka nam pripoveduje, da je na predvečer tega dogodka

Jezus šel na goro molit in je noč prečul v molitvi k Bogu (Lk 6,12)

Toda zakaj je Jezus poklical teh dvanajst učencev - apostolov? Odgovor nam daje Markovo poročilo:

Postavil jih je dvanajst, da bi bili z njim in bi jih pošiljal pridigat in bi imeli oblast ozdravljati bolezni ter izganjati hude duhove (Mr 3,14-15)

Živeli bodo v Jezusovi družbi. Pošiljal jih bo pridigovat (beseda apostol dobesedno pomeni odposlanec). Dal jim bo, da bodo z njegovo avtoriteto izganjali hudega duha. Z drugimi besedami, Jezus jih bo usposobil, da bodo opravljali njegovo delo.

Kdo so bili učenci? Tole je Lukov seznam dvanajstih apostolov:

Ko se je zdanilo je poklical svoje učence in si jih izmed njih izbral dvanajst, katere je imenoval tudi apostole: Simona, ki ga je imenoval tudi Petra, njegovega brata Andreja, Jakoba, Filipa, Bartolomeja, Mateja, Tomaža, Jakoba, Alfejevega sina, Simona, s priimkom Gorečnik, Juda, Jakobovega brata in Juda Iškarijota, ki je postal izdajalec (Lk 6,13-16).

Kakšni so bili učenci?

Po eni strani je treba povedati, da je vsakdo izmed njih pustil svoj poklic in šel za Jezusom, in čeprav jih je Jezusov nauk pogosto presenečal in zmedel, so ostali pri njem. Peter je nekoč rekel Jezusu: Poglej, mi smo vse zapustili in šli za teboj (Mr10,28). Po drugi strani pa je res tudi, da so učenci večkrat Jezusa razočarali, ker so le počasi razumevali njegovo poslanstvo. Prepirali so se, kdo izmed njih je največji (prim. Mt 18,1-4); Jakob in Janez sta Jezusa prosila za boljša mesta v nebeškem kraljestvu (prim. Mr 10,35-45); Peter ga je skušal odvrniti od tega, da bi govoril o svoji smrti (prim. Mr 8,31-33). Tako spoznamo, da so bili učenci čisto navadni ljudje s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi.

V ožjem krogu dvanajstih učencev pa so bili trije, ki so bili Jezusu posebno blizu in so z njim delili nekatere pomembne trenutke njegovega življenja: Peter, Jakob in Janez so bili navzoči pri Jezusovem spremenjenju sredi njegovega delovanja (prim. Mt 17,1-13) in tudi na koncu jih je vzel s seboj, ko je šel molit na vrt Getsemani (prim. Mt 26,36-46).

Učenci v judovstvu

Biti učenec je bilo v judovski družbi v Jezusovem času nekaj običajnega. Kdor je hotel postati učenec, si je izbral duhovnega učitelja, da bi študiral njegov nauk. Te učitelje so imenovali rabi, kar dobesedno pomeni veliki. Rabije so v družbi zelo spoštovali. V primeru, da bi ti sovražnik zajel starše in rabija, bi bilo treba najprej plačati odkupnino za rabija!

Jezusa samega so v znamenje spoštovanja pogosto nagovarjali z nazivom rabi (prim. Mt 13,14: 22, 13,36; Mr 4,38; 9,5, 17; Lk 7,40; 11,1; Jn 1,38; 3,2; 13,13). Kaj je torej pomenilo biti učenec rabija Jezusa?

Jezusovi učenci

Jezus je tako kot rabiji v njegovem času dajal svojim učencem več kot le govorjeno besedo. Živeli so z njim, videli so ga, ko je delal s preprostimi ljudmi in z njim delili vse svoje življenje. Poklical jih je, da bi skupaj z njim prinašali veselo Božje oznanilo drugim.

Toda Jezusov način izbiranja in poučevanja učencev se je vsaj v eni pomembni stvari ločil od judovskega vzora. Običajno so se učenci pridružili učitelju, ki so si ga izbrali, Jezus pa je sam izbral dvanajstere. In včasih je komu tudi preprečil, da bi postal njegov učenec (prim. Mr5,18-19).

Jezusu ni šlo za to, da bi ustvaril versko društvo, kjer bi se vsi strinjali. Nasprotno - verjetno so si nekateri člani te skupine ostro nasprotovali, preden so postali zares njegovi učenci. Tako je Simon Gorečnik verjetno pripadal revolucionarni skupini, ki je hotela nasilno pregnati rimske okupatorje (prim. Mt 10,4). Najbrž ni bil posebno vesel, ko je Jezus izbral Mateja za svojega učenca (prim. Mt 9,9). Matej je bil iztirjevalec davkov za Rimljane, okupatorjev pomagač najslabše vrste. Vendar je Jezus videl v teh različnih osebnostih lastnosti, ki so bile potrebne za prve cerkvene voditelje.

Pomen učencev

Dvanajsteri učenci so imeli zelo pomembno vlogo v Jezusovem življenju in delu. Čeprav je eden iz skupine, Juda, Jezusa izdal (prim. Mt 26,14-16), so mu drugi učenci ostali zvesti in so bili priče vsega, kar je rekel in storil. Vse, kar vemo o Jezusu, vemo prek njih.

Po Jezusovi smrti in vstajenju je Sveti Duh razgibal učence, da so razširili novico o tem, kdo je Jezus in kaj je dosegel (prim. Apd 2,14-36; 3,11-4,22). Brez njih se krščansko oznanilo nikoli ne bi bilo razširilo tako, kot se dejansko je. Po njih je Jezus nadaljeval svoje odrešenjsko delo.

Odgovornost današnjih učencev

Iz podobnih razlogov smo tudi mi kot učenci bistvenega pomena za Božje delovanje v svetu. To lahko uvidimo, če pogledamo kakršnokoli ustanovo. Vsa politična, družbena in verska gibanja v dvajsetem stoletju imajo nekaj skupnega: zanašajo se na prizadevanje in žrtvovanje svojih pripadnikov. Če njeni ljudje niso pripravljeni delati za neko stvar, bo le-ta propadla, pa če se zdi še tako velika. Če pa vsaj majhna skupina ljudi dozori v prepričane pripadnike neke ideje, je lahko nadvse učinkovita. Pravijo, da je v oktobrski revoluciji 1917 samo en odstotek ruskih ljudi verjel v revolucionarne ideale. Še bolj to velja za prvo Cerkev. Vtis, ki ga je naredila, ni bil v nikakršnem sorazmerju z njeno številčnostjo.

Dvanajst apostolov

Simon Peter je bil galilejski ribič, ki ga je Jezus poklical, naj postane njegov učenec. Peter je bil zaletav in vihrav, toda imel je močno vero v Jezusa, in bil je prvi učenec, ki je spoznal, da je Jezus €˘ Kristus, Sin živega Boga€˘ (Mt16,1). Pri zadnji večerji je Peter predrzno izjavil, da Jezusa nikoli ne bo zapustil (prim.Mt 26,33), le nekaj ur kasneje pa je zanikal, da ga je sploh kdaj poznal (prim. Mt 26,72.74). Kljub Petrovi zatajitvi se je Jezus srečal z njim po vstajenju in mu dal pomembno vlogo v zgodovini Cerkve (prim. In 21,15-19). Peter je pridigal na binkoštni dan, ko se je pridružilo Cerkvi 3000 ljudi (prim. Apd 2,14-41). In Peter je tudi prvi spoznal, da je -evangelij za vse ljudi in ne samo za Jude (prim. Apd 10,1-11,18).

Andrej je bil Petrov brat in prav tako ribič. Najprej je bil Janezov učenec, ko pa je Janez izjavil, da je Jezus €˘ Jagnje Božje, sta Andrej in še en učenec začela hoditi za Jezusom. Tudi Simona Petra je k Jezusu pripeljal Andrej (prim. Jn 1,35-42).

Jakob je bil Janezov brat. Oba sta bila ribiča. Jezus ju je imenoval €˘sinova groma€˘ zaradi njune vročekrvnosti (prim. Mr 3,17). Nekoč sta hotela, naj Jezus prikliče ogenj z neba nad samarijsko vas, ki ga ni sprejela (prim. Lk 9,54); Jezusa sta tudi prosila za najboljši mesti v njegovem kraljestvu (prim. Mr10,35-41). Peter, Jakob in Janez so bili skupina, ki je bila Jezusu najbliže. Po Jezusovem vstajenju je Herod Agripa dal Jakoba usmrtiti zaradi njegove vere v Jezusa (prim. Apd 12,2).

Tomaž je najbolj znan po tem, da ni hotel verjeti v vstajenje, ker ga ni bilo poleg ko se je Jezus prikazal apostolom. Jezus se je ponovno prikazal, tokrat tudi njemu. Tomaževa izpoved vere €˘Moj Gospod in moj Bog€˘ je vrhunec Janezovega evangelija (prim. Jn 20,24-29).

Janez je bil verjetno tisti učenec, ki je bil z Jezusom najbolj povezan. Ko govori o učencu, ki ga je Jezus ljubil" Jn 13,23) v evangeliju, ki se imenuje po njem, verjetno misli sebe. Peter in Janez sta šla skupaj k praznemu grobu na velikonočno jutro in Janez je €˘videl in veroval€˘ (prim. Jn 2(1,3-10). Skupaj s Petrom je bil Janez voditelj jeruzalemske Cerkve in je verjetno napisal tri pisma in Razodetje, ki v Novi zavezi nosijo njegovo ime.

Jakob, Alfejev sin (prim. Lk6,15), je bil morda mlajši brat Jakoba in Janeza.

Simon Gorečnik je bil verjetno pripadnik politične in verske stranke, ki so jo kasneje imenovali €˘zeloti€˘ (prim. Lk 5,15).

Juda, Jakobov sin, je bil znan tudi kot Tadej (prim. Mt 10,3).

Juda Iškarijot je vedno naveden kot zadnji na seznamu učencev, ki jih je Jezus poklical, in dodano je, da ga je kasneje izdal (prim. Mt 10,4). Juda je bil blagajnik skupine in Janezov evangelij poroča, da si je prilaščal denar iz skupne blagajne (prim. Jn 12,6). Juda je razvpit, ker je izdal Jezusa, s tem, da je pripeljal sovražnike svojega učitelja na kraj, kjer je vedel, da se bo Jezus ponoči zadrževal (prim. Jn 18,2-3). Potem ko je izdal Jezusa, se ga je polastila groza zaradi krivde in je naredil samomor (prim. Mt 27,3-10).

Filip je bil tudi Galilejec, doma iz Betsajde (prim. jn 1,44). V evangelijih je le nekajkrat omenjen in zdi se, da je imel kopico vprašanj o tem, kdo je Jezus in kaj je njegova naloga (prim. Jn 14,8 sl.).

Bartolomej (je bil verjetno znan kot Natanael, ki ga je Filip predstavil Jezusu (prim. Jn 1,45-51).

Matej je bil pobiralec davkov, ki je pustil svojo donosno službo, da bi hodil za Jezusom. Znan je tudi kot Levi. Jezusa je povabil na pojedino v svojo hišo, kjer se je le-ta začel srečevati s cestninarji in drugimi zaničevanimi člani judovske družbe (prim. Mt 9,9-13).

V neki priliki je Jezus govoril o stolpu, ki so ga začeli graditi, pa ga niso dokončali. Učil je, naj bi ljudje ne začeli hoditi za njim, dokler temeljito ne premislijo, kaj pomeni biti njegov učenec. Drugače bo zaradi njih krščanska pot videti nesmiselna in smešna.

Lokacija: