Veliko ljudi se na tem mestu ustavi in se vpraša, ali hudi duh kot osebno bitje res obstaja. Razvoj znanosti in tehnologije v zadnjem stoletju je povzročil, da je za marsikoga vera v nadnaravno postala neprivlačna. Obstoj Boga, hudi duh in čudeži spadajo med stvari, ki jih imajo mnogi v 20. stoletju za praznoverje. Ali danes še lahko verjamemo v osebnega povzročitelja zla?

Rožički in rep?

Lahko se smejemo srednjeveški predstavi hudega duha z repom in rožički. V Svetem pismu pa srečamo čisto drugačno podobo - in moramo jo vzeti resno. V Svetem pismu se kaže hudi duh kot zlobna, osebna sila za odrom pojavnega sveta, ki deluje proti dobremu v človeštvu.

Napak je, če pravimo, da so odkritja moderne znanosti pokazala, da je ta ideja zastarela. Znanstvenik se ukvarja z delovanjem vidnega sveta in zato je nematerialno zunaj dosega njegovega raziskovanja. Sodobni znanstveniki mnogo manj samozavestno odslavljajo nadnaravno kakor pa učenjaki ob začetku tega stoletja.

Jezus in hudi duh

Najprepričljivejši dokaz za vero v hudega duha je dejstvo, da je Jezus njegov obstoj jemal zares. Nobena druga svetopisemska oseba ni tako pogosto govorila o hudem duhu ali tako močno svarila svojih poslušalcev pred njegovim delovanjem (prim. Mt 13,36-43; Jn 17,15).

Spiritistične mizice, seje, čarovništvo - mnogo okultnih posegov je na prvi pogled le preganjanje življenjskega dolgočasja. Toda, če se jim človek preda, zaide v resnično nevarnost. Zdi se, da je za temi navidezno nedolžnimi dejavnostmi na delu rušilna sila zla.

Okultizem danes

Na Zahodu se je v zadnjih dvajsetih letih obnovilo zanimanje za hudega duha in okultizem. Ne le da ljudje začenjajo spet verjeti v obstoj zlih bitij, temveč se žal tudi zapletajo z njimi.

C. S. Lewis, krščanski pisatelj, je nekoč rekel: €˘Človeštvo dela dve napaki glede hudega duha. Prva je, da ne verjame v njegov obstoj. Druga pa, da verjame v hudega duha in se zanj pretirano in nezdravo zanima.€˘ V današnji zahodni družbi vidimo obe skrajnosti.Doreen Irvine ima izkušnje iz prve roke glede okultizma, toda danes je kristjanka in dela za krščanstvo. Vprašali so jo, ali lahko v dvajsetem stoletju verjamemo, da hudi duh je, in da je osebno bitje: Seveda; gotovo lahko. Vem da obstaja, ker sem mu dolga leta služila kot satanistka in čarovnica, in danes je veliko ljudi vpletenih v satanizem in čarovništvo. Istočasno pa je še vedno veliko ljudi, ki zavračajo satana kot zastarelo in preživelo utvaro iz srednjega veka. Nekateri se vam smejijo, če jih svarite pred njim.Toda hudemu duhu, ki je največji saboter in prevarant vseh časov, je tako prav, ker mu nevera v njegov obstoj omogoča prikrito in nemoteno delovanje. Sovražnik, ki ga ne moreš videti in ga ne poznaš, je dosti močnejši in nevarnejši kot tisti, ki ga vidiš in poznaš.

Jezusove besede glede hudega duha so zelo pomembne za ugotavljanje njegovega poslanstva v svetu. O hudem duhu je govoril kot o knezu teme in zla, ki ima oblast nad svetom in uporablja svojo moč proti ljudem (prim. Jn 12,51). Jezus je v mnogih svojih čudežnih ozdravljenjih videl del postopka, s katerim je svojega nasprotnika prisilil k umiku (prim. Lk 11,14-22). In o svoji smrti je govoril kot o končni bitki, v kateri bo zlomil oblast hudega duha (prim. Jn 12,31).

Hudi duh ni tako močan kot Bog. Jezus je rekel, da je hudi duh ustvarjeno bitje z omejeno močjo (prim. Mt 4,2-11; 17,14Ź18). Če jemljemo Jezusov nauk resno, se moramo sprijazniti tudi z njegovimi svarili pred dejansko živim in osebnim počelom, ki je v ozadju zla na svetu.

Boj

Mnogi novozavezni pisci govorijo o spopadu med silami dobrega pod Božjim poveljstvom in silami zla pod vodstvom hudega duha. Boj med dobrim in zlim je postal resničnost našega sveta, ko se je človek prvič uprl Bogu. Od takrat naprej je svet podoben bojišču, na katerem se odvija duhovni spopad.

Jezus je prišel v sredo te bitke, ko se je sam spoprijel s skušnjavo v puščav. Z lahkoto uvidimo, zakaj je hudi duh proti njemu usmeril vse svoje zle sile.

Jezus je prišel rešit ljudi iz njihove zasužnjenosti grešnemu življenju. Če bi lahko pripravil Jezusa do tega, da bi grešil, bi načrt rešitve propadel.

Strategija hudega duha

Evangelista Matej in Luka nam pripovedujeta, da se je Jezus po svojem krstu štirideset dni postil. V tem oslabljenem stanju se je soočil z napadom skušnjav. Matej in Luka prikazujeta te skušnjave v obliki treh posebnih izzivov, s katerimi se je hudi duh lotil Jezusa.

Z vsako od skušnjav je skušal odvrniti Jezusa od pravega namena njegovega poslanstva. Jezus je pravkar sprejel nalogo, da bo osvobodil Božje ljudstvo. toda vedel je, da bo svobodo lahko izbojeval le za ceno lastnega trpljenja in smrti. Te tri skušnjave so v bistvu skušale prikazati, da mu tako trpljenje ni potrebno - da obstaja lažja pot.

Prva skušnjava: kruh.

Jezus se je vrnil od Jordana poln Svetega Duha, ki ga je vodil štirideset dni po puŠČavi, hudi duh pa ga je skušal. Tiste dni ni nič jedel, ko pa so minili, je bil lačen. Tedaj mu je hudi duh rekel: Če si Božji Sin, reci temu kamnu, naj postane kruh!K Jezus mu je odgovoril: pisano je: ,Človek ne živi samo od kruha`" (Lk 4,1-4)

Jezus je bil v puščavi štirideset dni brez hrane. Zakaj naj bi bilo torej napak, če bi si pridobil hrano tako, da bi kamenje spremenil v kruh?

Hudi duh je našel način, da se je lotil Jezusa poslužujoč se njegove potrebe po hrani. Toda njegov namen ni bil samo ta, da bi Jezusa pripravil, da bi jedel. Hotel je, da bi Jezus ravnal proti pomembnemu Božjemu načelu, s tem, da bi uporabil svojo čudežno moč za zadovoljitev lastnih potreb. To je Jezus vztrajno odklanjal vse svoje življenje. Vedno je uporabljal svojo moč, da je pomagal ljudem.

V svojem odgovoru hudemu duhu je Jezus pritrdil, da Bog skrbi, da ima človek hrano. Rekel je: Človek ne živi samo od kruha. Kruh je pomemben, vendar to ni najvažnejše. Pomembno je, da živimo v pokorščini Bogu.

Druga skušnjava: politična moč.

Hudi duh ga je popeljal na višavo in mu v trenutku pokazal vsa kraljestva sveta ter mu rekel: Tebi bom dal njihovo slavo in vso oblast nad njimi, kajti meni je izročena in jo dam, komur hočem. Če se torej pred menoj pokloniš, bo vse tvoje.K Jezus mu je odgovoril: pisano je: ,Gospoda svojega Boga, moli in samo njemu služi!`" (Lk 4,5-8)

Mnogi ljudje si Jezusa predstavljajo kot prijaznega, ljubeznivega človeka, ki je delal dobro, ozdravljal bolnike, skrbel za ljudi in končno dal svoje življenje za nas. Ne pa kot nekoga, za katerega bi bila sla po oblasti skušnjava. Kakšna skušnjava je bila torej za Jezusa oblast?

Jezus je bil dober in prijazen, a to še ni celotna podoba. Podoba sladkega Jezusa, pohlevnega in milega ni popolna. Ne upošteva Jezusa kot izjemno osebnost, ki vlada v Božjem kraljestvu. Oblast nad vsemi narodi je bila namreč končni cilj njegovega poslanstva. Zato so bile besede hudega duha lahko zanj močna skušnjava. Ta skušnjava je Jezusu tudi ponujala vlogo, ki bi zagotovila veliko podporo ljudstva: biti politični Mesija. Tako se Jezusu ne bi bilo treba soočati s strašno prihodnostjo križa. Če bi počastil hudega duha bi postal junak, ki ga je judovsko ljudstvo iskalo. Toda Jezus je vedel, da dobrega Božjega vladanja ni mogoče nikoli doseči s slabimi metodami. Čaščenje hudega duha bi bilo popolno zanikanje Božjega kraljestva.

Vedno se je zdelo, da stvari najlaže spremenimo s politično ali vojaško silo. Hudi duh je skušal Jezusa, naj gre po tej poti. Toda Jezus je vedel, da je njegovo kraljestvo drugačno in da je treba spreminjati ljudi bolj od znotraj kot z zunanjo silo.

Tretja skušnjava: "čudežna" predstava.

Hudi duh ga je odvedel v Jeruzalem, ga postavil vrh templja in mu rekel: Če si Božji Sin, skoči od tukaj dol; zakaj pisano je: Svojim angelom bo zate zapovedal, naj te obvarujejo; in na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob kamen. Jezus je odgovoril: Rečeno je: Ne skušaj Gospoda, svojega Boga (Lk 4,9-12).

Zakaj naj bi bila za Jezusa skušnjava skočiti z velike višine? Jezus je bil ponovno skušan, naj si pridobi takojšnjo popularnost s presenetljivim čudežem. Judje tistega časa so pričakovali, da se bo Mesija dramatično pojavil v templju. Ta skušnjava je združevala obe predstavi kot sredstvo, ki bi prisililo ljudi, da bi priznali Jezusa kot Mesija.

Satan je podprl svojo ponudbo z navajanjem Psalma 91 iz Stare zaveze. Hudi duh zna presenetljivo uporabljati Sveto pismo, toda uporablja ga tako, da zasuka njegov pomen in ga spremeni v laž. V Psalmu 91 pravi pisec, da Bog skrbi za človeka, ki zaupa in se nanj zanaša. Hudi duh pa je pomen povsem zasukal, češ, da Bog zagotavlja, da nas bo varoval, tudi če bomo storili kaj neumnega ali napačnega. Jezus je v svojem odgovoru poudaril, da bi to pomenilo skušati Boga in se okoriščati z njegovo ljubeznijo do nas.

Ni se nam bojevati zoper kri in meso, ampak zoper hudobne duhove pod nebom (Ef 6,12).

Druge skušnjave

Na koncu svojega poročila o skušnjavah pravi Luka: Ko je hudi duh končal z vsemi skušnjavami, se je za nekaj časa umaknil od njega (Lk4,13). Jezus je bil očitno skušan že pred tem in tudi kasneje. Vse življenje se je soočal z raznovrstnimi skušnjavami. Tik preden so ga prijeli, je imel celo skušnjavo, da bi se odpovedal svojemu poslanstvu (prim. Mt26,39). Te skušnjave je premagal, a z velikim trudom.

Zadnja izmed Jezusovih skušnjav v puščavi je bila, naj gre v Jeruzalem in se vrže dol z mogočnega vzhodnega tempeljskega zidu v veri, da ga bo Bog obvaroval pred kakršnokoli poškodbo. Ali bi ljudje, ki bi šli za njim, zaradi takega čudeža res razumeli, kaj je prinesel na svet?

Lokacija: