Vse do tega časa je Jezus doraščal v Nazaretu, domačem mestu svojih staršev, in delal kot tesar. Nenadoma pa je vse to pustil in prišel k Janezu, da bi bil krščen. Zakaj je to storil?

Začetek novega življenja

Ko je Jezus slišal, da Janez pridiga in krščuje v reki Jordan, je vedel, da je zanj prišel čas, da začne svoje pravo delo. Po krstu je Jezus začel živeti novo obliko življenja kot potujoči učenik in ozdravljalec, ki je ljudem oznanjal veselo novico o Božjem kraljestvu. Očitno je Jezus gledal na svoj krst kot na prvi korak v svojem novem delu, ki mu ga je dal Bog.

Zakaj je bil Jezus krščen?

Matej nam takole pripoveduje o Jezusovem krstu: Tedaj pride Jezus iz Galileje k Jordanu do Janeza, da bi se mu dal krstiti. Jezus pa mu je branil in rekel: Meni je treba, da me ti krstiš, pa ti hodiš k meni. Jezus mu je odgovoril: Pusti zdaj; zakaj spodobi se nama, da tako spolniva vso pravico. Tedaj mu je pustil. Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode; precej so se mu odprla nebesa in videl je Božjega Duha, ki se je kakor golob spuščal navzdol in prihajal nadenj; In glej iz nebes se je zaslišal glas: To je moj ljubljeni sin, nadvse sem ga vesel (Mt 3,13-17)

Zakaj je Jezus vztrajal, naj ga Janez krsti? Gotovo Božjemu Mesiju ni bilo potrebno spreobrnjenje; ni se mu bilo treba odpovedati nobenemu grehu!

Posvetitev Bogu

Jezus je prepričal Janeza, ko mu je rekel, naj bo za sedaj tako, da bosta storila vse, kar Bog zahteva. Čeprav si natančen pomen tega odgovora lahko različno razlagamo, jasno kaže, da je Jezus videl v svojem krstu priliko, da se ob začetku svoje triletne službe javno posveti Bogu.

Kasneje, v svojem delovanju, je Jezus včasih govoril o trpljenju in bolečini svoje prihodnje smrti kot o krstu. Tako je s prejemom Janezovega krsta sprejel način življenja, ki mu je kasneje prinesel veliko bolečin in trpljenja.

Jezus in ljudje

Lukova pripoved o krstu pove, da so bili med številnimi ljudmi, ki so prihajali k Jezusu tudi sprijeni cestninarji in vojaki (prim. Lk 3,12-14). Jezusovo poslanstvo je veljalo prav takim ljudem - tistim, ki so spoznali, da ne delajo prav in so se bili voljni odpreti Bogu.

Jezusu so ves čas delovanja njegovi nasprotniki očitali, da se druži z izobčenci. Bilo je primerno,, da je začel svoje novo življenje med njimi.

Glas in golob

Ob reki Jordan je Jezus javno izrazil svojo odločenost biti pokoren Bogu in sprejeti službo trpljenja. Tedaj ga je Bog priznal za svojega ljubljenega Sina. Jezus je videl goloba, ki je prihajal nadenj in slišal glas: To je moj ljubljeni Sin, nadvse sem ga vesel (Mt 3,17).

Kaj je vse to pomenilo?

Bog je Jezusu zagotovil, da ne bo sam sredi življenjskih bojev. Zadovoljen je bil s tem, kar je Jezus pravkar storil in je javno pokazal, da ga bo podpiral. Ko je Bog Oče nagovoril Jezusa moj Sin, mu je tudi povedal nekaj o njegovem prihodnjem poslanstvu. To ni bilo nekaj, kar bi si Jezus sam izmislil. Šlo je za nalogo, za katero ga je poklical Bog.

Ko je Jezus stopal iz vode, ... je videl Duha, ki je kakor golob prihajal nadenj (Mr 1,10)

V puščavi

Presenetljivo je, ko beremo, da je Jezus po vsej spodbudi, ki jo je dobil pri krstu, neposredno po dogodku odšel v puščavo ter bil sam, lačen in skušan (prim. Mt 4,1-11).In vendar se dogaja mnogim ljudem, da po obdobjih spodbud ali uspeha, doživijo dvom ali skušnjavo. Kjer deluje Bog, deluje tudi zlo, ki skuša premagati dobro. To je veljalo tudi za Jezusa. Na začetku odločilnega nastopa, ki naj bi spremenil celotno človeštvo, je Jezus bojeval strašen boj. Slo je za več kot le za to, da bi v duši sprejel svojo službo: Jezusa je skušal hudi duh.

Lokacija: