V vseh štirih evangeljskih poročilih se Janez Krstnik pojavi prav na začetku Jezusovega javnega delovanja. Matejev evangelij ga predstavlja z naslednjimi besedami: Tiste dni pride Janez Krstnik in pridiga v judejski puščavi: Spreobrnite se, zakaj nebeško kraljestvo se je približalo! (3,1-2). Kdo je bil torej Janez Krstnik? Janez je bil Jezusov sorodnik: njegova mati je bila Marijina sorodnica. Bil je edini sin Zaharija in Elizabete in se jima je rodil, ko sta bila že priletna. Ko je Janez začel oznanjati v puščavi, so ga ljudje prihajali poslušat od blizu in daleč. Gotovo so mnogi od njih pričakovali, da je Mesija, v katerega so upali.

Božje kraljestvo

Janez je začel svoje oznanjevanje z novico, da se približuje Božje kraljestvo. Svoje poslanstvo je videl v tem, da oznani prihajajoče kraljestvo. Tudi Jezus je svoje oznanilo začel tako: Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo! (Mr 1,15). Kaj pravzaprav je Božje kraljestvo?

Ljudsko pričakovanje

Judovsko ljudstvo je bilo v mnogih obdobjih svoje zgodovine žrtev zatiranja.

V Jezusovem času je bila Judeja majhna okupirana provinca v rimskem cesarstvu.

Čeprav so Judom v zgodovini tolikokrat vladali tujci, so kljub temu verovali, da jih Bog ne bo zapustil, ampak da jih bo osvobodil, kot je to storil ob izhodu iz Egipta (prim. 2 Mz 14). Hrepeneli so po času, ko jim bo Bog poslal Mesija, da bo ustanovil Božje kraljestvo na zemlji. Mesija naj bi bil velik narodni junak kot kralj David, ki naj bi naredil iz Izraela neodvisno kraljestvo, s tem da bi nasilno zlomil rimsko oblast. Nato naj bi vladal Božje kraljestvo kot vojskovodja in kralj obenem.

Janez Krstnik in Božje kraljestvo

Nenadoma se je v puščavi pojavil Janez Krstnik kot eden izmed starozaveznih prerokov ter oznanjal prihod Božjega kraljestva. Ali bi bil lahko Janez pričakovani Mesija? Janez je to odločno zanikal. Rekel je, da je prišel samo, da pripravi pot močnejšemu od sebe - in pri tem pokazal na Jezusa (prim. Jn 1,19-34).

Janez je presenetil svoje judovske poslušalce, ko jim je govoril, da si morajo bolj prizadevati, da ubežijo prihodnji sodbi, kot se pripravljati za politično zmagoslavje (prim. Mt 3,7 -12). Zdelo se je, da se Janezova predstava o Božjem kraljestvu precej loči od tistega, kar je upalo in pričakovalo judovsko ljudstvo.

Jezus in Božje kraljestvo

Janezov in kasneje Jezusov nauk o Božjem kraljestvu je moral razočarati marsikaterega Juda, ker nista govorila o politični neodvisnosti. Po Jezusovem nauku Božje kraljestvo ni neko ozemlje ali določena rasa ali narod. Gre za Božjo oblast nad ljudmi, povsod, ne samo nad Judi in ne samo v mejah Izraela (prim. Mt31,43).

Kaj je Božje kraljestvo?

Dr. Howard Marshall razlaga: Glavna temaJezusovega nauka je bilo Božje kraljestvo. Kaj je s tem mislil? €˘ Bog je to delal preko Jezusa - svojega srednika. Tisto, kar je Jezus izvrševal v času svojega delovanja, ko je odpuščal grehe, ozdravljal bolezni, so bile stvari, ki so udejanjale Božjo oblast namesto oblasti greha, zla in trpljenja. €˘ Božje kraljevanje je prihajalo po tem, kar je delal Jezus, in se bo popolnoma uveljavilo v prihodnosti, ko bo Jezus ponovno prišel javno in jasno kot Božji Sin. Tedaj bo dokončno uveljavil Božje kraljestvo pravice, miru in ljubezni. €˘ Kraljevanje€˘ ali vladavina Boga. Bog je deloval v svetu, da bi rešil ljudi njihovih grehov in neuspehov in da bi uveljavil mir in pravičnost.

Obžalovanje v praksi Kaj obžalovanje praktično pomeni? S tem vprašanjem se je moral spoprijeti Graham Turner, ko je kot gospodarski dopisnik BBC začutil poseben Božji klic k spreobrnjenju: V mojem primeru je obžalovanje pomenilo, da naredim, kar mi Bog reče. Mislim, da gre za dve stvari. Eno je kesanje, ko ti je žal, drugo pa obžalovanje, ki pomeni, da ti je dovolj žal, da nekaj ukreneš. Zame je to pomenilo, da storim, kar mi veleva Bog; da popravim stvari, ki so bile v mojem življenju napačne. Povedal mi je štiri stvari, in to zelo preprosto. Prva je bila, da ljubimkam z dekletom; rekel mi je, naj to svoji ženi povem. Druga je bila, da sem goljufal pri davčni napovedi; rekel mi je, naj grem na davkarijo in to povem. Tretja je bila, da sem goljufal tudi pri obračunu stroškov - takrat sem delal za BBC; Bog mi je rekel: Pojdi in jim vrni tisoč funtov." Rekel pa je še četrto stvar: S svojimi sosedi si ravnal zelo grdo. Zgradil si prizidek h garaži. (Prizidek je bil čisto preprost, toda jemal jim je veliko sončne svetlobe.) Napiši jim pismo in jim povej, da ti je zelo žal, ker si tako ravnal.- Takrat smo se bili že izselili iz tiste hiše.

To je zame konkretno pomenilo obžalovanje. In zdi se mi, da ne moremo govoriti o resnem obžalovanju, če ne gre za konkretna dejanja, da dejansko popravimo stvari, za katere nam Bog pove, naj jih popravimo.

Spreobrnjenje

Janez je spodbujal svoje poslušalce, naj odločno nekaj store. Rekel jim je, naj se spreobrnejo od svojih grehov. Danes je beseda spreobrnjenje staromodna in ima negativen prizvok. A v prvi vrsti pomeni spremembo. Vsi hodimo vsak po svoji poti skozi življenje, delamo, kar hočemo. Toda če resno iščemo Boga, moramo biti pripravljeni, da nehamo hoditi v lastno smer, da opustimo tisto kar spoznamo za napačno, se obrnemo in začnemo živeti. kakor hoče Bog. Beseda spreobrnjenje zveni neprijetno, toda dejansko pomeni pozitivno spremembo smeri. Prav to je Jezus zahteval od svojih poslušalcev.

Sami morda mislimo, da niti nismo tako sebični in se nam ni treba spreobračati. A če primerjamo svoje življenje s tem, kar Bog zahteva od nas, lahko vidimo, da je marsikaj narobe. Jezus je npr. nekoč rekel, da moramo ljubiti Boga z vso močjo. Nihče ne izvršuje v popolnosti te zahteve, pa če je videti še tako dober. Zato se moramo spreobrniti in Bogu dovoliti, da zavzame središčno mesto v našem življenju, kakor mu pripada.

Krst

Janez je krščeval ljudi, ki so hoteli javno pokazati, da so se spreobrnili (prim. Mt 1,5). Janezov krst je bil preprosto zunanje znamenje notranjega očiščenja od grehov. Tudi danes so znamenja zelo pomembna. Tako je npr. rokovanje pri nas uveljavljena kretnja, ki pomeni in izraža prijateljstvo in soglasje. Dejansko prijateljstvo je pomembnejše kot simbol, preteklostjo in začel novo življenje z Bogom. Evangeliji nam pripovedujejo, da je v času Janezovega pridiganja in krščevanja ljudi v Jordanu tudi Jezus prišel k njemu, da bi bil krščen (prim. Mr 1,9).

Jezus je preživel štirideset dni in noči v judejski divjini. V tej popolni osamitvi se je srečal s skušnjavo, da bi se odločil za kakšno drugo življenjsko pot, in ne za tisto, na katero ga je poklical Bog.

Lokacija: