Če nas zanima življenje nekoga, ki je živel pred skoraj 2000 leti, je vprašljivo, ali lahko zanesljivo zvemo, kaj je govoril in delal. Ali še bolj korenito vprašanje: na čem sploh temelji naše vedenje o preteklosti?

"Če bi v jeruzalemskih predmestjih imeli norišnico, bi Jezusa nedvomno zaprli vanjo že na začetku njegovega javnega delovanja" (Havelock Ellis).

"Krščanstvo imam za veliko prekletstvo, najglobljo in usodno sprevrženos. Neki nagon po maščevanju, za katerega nobeno sredstvo ni dovolj strupeno, zahrbtno, tajno in malenkostno - imenujem ga nesmrtni madež človeštva" (Friedrich Nietzsche).

Če bi Jezus prišel danes, ga ljudje niti križali ne bi. Povabili bi ga na večerjo, poslušali, kar bi povedal, in se iz tega nočevali" (Thomas Carlyle)

Štirje evangeliji

Glavni vir našega vedenja o Jezusu so štiri ločena poročila, ki so znana kot evangeliji, zapisi, ki predstavljajo veselo oznanilo. Zakaj potrebujemo štiri ločene zapise o Jezusovem življenju, ko bi gotovo že eden zadoščal?

Prednost je v tem, da nam prikazujejo Jezusovo življenje iz štirih različnih zornih kotov. Ko danes preiskujemo na primer nesrečo, moramo zbrati različna stališča vseh prič, da kar najbolje ugotovimo, kaj se je zgodilo. Ta pričevanja se običajno razlikujejo v podrobnostih, toda v osnovi vsa govorijo o istem dogodku in skupaj dajejo njegovo celovito sliko. Tako nam štirje evangeliji razodevajo zaokroženo podobo o Jezusovih besedah, dejanjih in osebnosti.

Namen evangelistov

Vsak pisec vtisne svojemu delu svoj osebni pečat. Za Matejev, Markov in Lukov evangelij pravimo, da so sinoptični; Jezusa predstavljajo s podobnega gledišča. Marko je pisal prvi, verjetno je podatke dobil od apostola Petra; njegov evangelij je živahen in jedrnat. Matej in Luka sta uporabila veliko Markovega gradiva, ga uredila in dodala drugo gradivo s področij, ki so vsakega od njiju posebej zanimala. Matej je hotel pokazati Judom, kako je Jezus izpolnil starozavezne prerokbe, Luka pa je hotel odgovoriti na vprašanja in dvome nejudov, ki so se resno zanimali za Jezusa. Janezova pot je precej drugačna; svoje gradivo je izbiral tako, da je pokazal na globlji pomen Jezusovega prihoda.

Vendar se vsi trudijo, da bi dosegli isti, glavni cilj. Janez ga predstavi takole: Še mnogo drugih znamenj je storil Jezus vpričo svojih učencev, katera niso zapisana v tej knjigi. Ta pa so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus - Kristus, Božji Sin, in da bi po veri imeli življenje v njegovem imenu (Jn 20,30.31).

Nekrščanski pisci

Glavni viri za vedenje o Jezusu so spisi kristjanov, posebno sama Nova zaveza. Toda ali je takrat izven Cerkve o njem sploh še kdo kaj zapisal?

Očitno: rojstvo, življenje in smrt ustanovitelja še ene judovske sekte ni posebno zanimalo zgodovinopiscev rimskega cesarstva. In vendar nekaj tedanjih zgodovinarjev omenja Jezusa; dva izmed njih, ki sta živela v prvem stoletju, sta še posebej zanimiva.

Jožef Flavij Jožef je bil neprizanesljiv judovski zgodovinar, ki je postal rimski uradnik. Napredujoči krščanski veri ni bil naklonjen. V svojem delu Judovske starožitnosti ima naslednje podatke o Jezusu: Vtem času je živel moder mož, ki so ga imenovali Jezus. Njegovo vedenje je bilo neoporečno in znano je bilo, da je kreposten. Mnogi izmed Judov in drugih narodov so postali njegovi učenci. In tisti, ki so postali njegovi učenci, so mu bili zvesti. Govorili so, da se jim je prikazal tri dni po svojem križanju in da je bil živ.

Gre za nekrščanskega pisca, ki nam poroča, da je Jezus živel, delal dobro, imel učence, trpel, umrl in so o njem potem govorili, da je živ. Jožefu ni bilo treba trobiti v krščanski rog, vendar se njegovo poročilo v bistvu ujema s štirimi evangeliji.

Tacit Tacit je bil rimski zgodovinar, poročen s hčerko guvernerja v Britaniji. V enem izmed svojih spisov je omenil Jezusovo usmrtitev po nalogu Poncija Pilata. Leta 115 po Kr. pa je zapisal v poročilu o preganjanju kristjanov v Rimu pod cesarjem Neronom: Neron je z izredno prefinjeno krutostjo kaznoval ljudi, ki so bili osovraženi zaradi svojih ogabnih dejanj. Običajno jih imenujejo kristjane. Kristus, od katerega izvira njihovo ime, je bil usmrčen po naročilu upravitelja Poncija Pilata v času Tiberijevega vladanja.

Morda se tu dogaja kaj zanimivega. Toda kako naj vem, če je to zame? Pogledal bom iz varne razdalje. Tako čutijo nekateri ljudje, kadar kdo omeni Jezusa: zanima jih, toda malo so zaskrbljeni. To je dobro. Branje neke knjige človeka ne zavezuje. Evangeliji so zelo zanimivi za vsakega človeka, ki hoče razumeti današnje življenje - a treba se je odločiti.

Kaj vemo o Jezusu?

Tako iz spisov prvih kristjanov in od nekaterih piscev izven Cerkve lahko zvemo za življenje in besede Jezusa Kristusa. Naše poznanje Jezusa nikakor ni brez podlage. Kritično preučevanje evangelijev je pokazalo, da sicer ne moremo dokazati resničnosti vsake podrobnosti, toda jedro zgodovinskih podatkov o Jezusu v njih je zanesljivo.

Lokacija: