Zaradi svojega neobičajnega ravnanja je Jezus vzbujal dvojno pozornost: tistih, ki so hodili za njim, in tistih, ki so kovali zaroto, da bi ga umorili. Ljudje si niso mogli priti na jasno, kdo je, čeprav so že vsi govorili o njem. Nekoč je Jezus vprašal svoje učence: Za koga me imajo ljudje? Odgovorili so: Eni za Janeza Krstnika, drugi za Elija, spet drugi pravijo, da je vstal eden od starodavnih prerokov. Rekel jim je: Kaj pa vi pravite, kdo sem? Peter je odgovoril: Božji maziljenec (Lk 9,18-20).

Jezusova avtoriteta

Dolgo časa so se učenci spraševali, kdo pravzaprav je Jezus. Ko je ponovno obiskal Nazaret in je v soboto govoril v shodnici, so bili rojaki presenečeni zaradi njegovih besed in so le težko verjeli, da gre za tesarja, ki je delal v njihovem kraju. Marko nam pripoveduje o njihovem začudenju:

Odkod njemu to? Kakšna je ta modrost, ki mu je dana, in kakšni čudeži se godijo po njegovih rokah? Ali ni to tisti tesar... (Marko 6,2-3)

Drugi rabiji so navajali razlage velikih judovskih učiteljev iz preteklosti, Jezus pa ni hotel delati tega. Učil se je v moči svoje lastne avtoritete. Ob neki priliki je rekel:

Slišali ste, da je bilo rečeno: ,Oko za oko in zob za zob. Jaz pa vam pravim, da se hudobnežu ne upirajte. (Matej 5,38-39)

Kdo je bil ta človek, ki je navajal samega sebe kot zadnjo avtoriteto?

Izpolnitev prerokb

Jezus je večkrat trdil, da izpolnjuje, kar so napisali preroki v Stari zavezi (prim. Lk 24,44). Za njegove judovske poslušalce je to pomenilo, da Bog končno po Jezusu dela tisto, kar je obljubil pred stoletji. Ob začetku svojega delovanja je v shodnici v Nazaretu Jezus prebral odlomek iz preroka Izaija. Ko je končal je rekel:

Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali. (Luka 4,21)

Jezus se je očitno zavedal, da presega vsakega drugega učitelja. Tudi ljudje so ga začeli primerjati z nekaterimi velikimi ljudmi v svoji zgodovini, kot sta bila Mojzes in Elija (prim. Mr 6,14-15; Lk 7,16; Jn 6,14; 7,40).

Oblast odpuščati grehe

Še bolj drzno je bilo, da je Jezus večkrat rekel ljudem, da so jim odpuščeni grehi. Ko so nekoč prinesli k njemu mrtvoudnega moža, da bi ga ozdravil, mu je Jezus najprej rekel: Človek, tvoji grehi so ti odpuščeni. Farizeji in pismouki, ki so ga opazovali, so se zgrozili in so pravilno pripomnili: Kdo neki more odpuščati grehe, razen Boga? Jezus je nato tega moža ozdravil in pokazal, da ima oblast odpuščati grehe (prim. Lk 5,17-26). Zaradi Jezusovega ravnanja so se ljudje spet spraševali, kdo pravzaprav je. Ko je Jezus ob drugi priložnosti rekel grešnici, da so ji grehi odpuščeni, so se gledalci spraševali: Kdo je ta, ki celo grehe odpušča (Lk 7,37).

Sodnik vseh ljudi

Najljubše ime, ki ga je Jezus uporabljal zase, je bilo Sin človekov (prim. Mt 8,20; 9,6; 10,23; 22,8). Nekoč je povedal učencem kako bo Sin človekov poslal svoje angele, da bodo izvršili Božjo sodbo na zemlji (prim. Mt 13,31-32, 36-43). Na kaj je torej Jezus meril? V tem trenutku svojega delovanja tega ni hotel posebej povedati. Pravzaprav se je pogovora o tem načrtno izogibal, ker je vedel, da ga bodo ljudje napačno razumeli.

Jezus jima je razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih. (Luka 24,27)

Mesija - Gospodov Maziljenec

Ko je končno Jezus vprašal učence, kdo, mislijo, da je, je Peter odgovoril, da je Mesija (ali Kristus, kar je grški izraz za Mesija) (prim. Mt 16,16). Jezus tega ni zanikal, toda skušal je popraviti njihovo predstavo o tem, kaj bo Mesija storil. Učenci so verjetno mislili, da bo Jezus kot Mesija postal politični osvoboditelj Izraela, ki bo izgnal Rimljane iz dežele. Gotovo so si morali predstavljati, da bo kmalu postal mogočen kralj, sicer ga Jakob in Janez ne bi bila prosila:

Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici. (Marko 10,37)

Toda Jezusove besede o njegovi vlogi Mesija so razodevale povsem nekaj drugega kot to, kar so pričakovali:

Sin človekov bo moral veliko trpeti. Starešine ljudstva, veliki duhovniki ga bodo zavrgli in umorili, toda tretji dan bo vstal. (Luka 9,22)

Učenci na kaj takega sploh niso bili pripravljeni. Bili so prepadeni in zmedeni.

Janezov vidik

Janezov evangelij nam na vprašanje, kdo je Jezus, daje isti odgovor kot Matejev, Markov in Lukov, a ga še bolj poudarja. Prvi trije evangeliji le namigujejo na to, kdo je v resnici Jezus. Janez pa poroča o Jezusovih besedah, ko je jasno povedal, kdo je. V Janezovem evangeliju Jezus pravi, da je on edina pot k Bogu (prim. Jn 14,6) in da sta on in Bog Oče eno (prim. Jn 10,30). Janez napravi sklep, ki ga pri Mateju, Marku in Luku najdemo med vrsticami poročil o Jezusovih besedah in dejanjih - da je bil Jezus človek, pa tudi Božji Sin (prim. Jn 19,36).

Odzivi na Jezusove besede

Da je Jezus res to govoril, se lahko prepričamo, če pogledamo odzive pravovernih Judov, ki so slišali njegove besede. Njegovi poslušalci so bili pogosto ogorčeni zaradi njegovih besed (prim. Lk4,28), toda njihov odziv je bil globlji. Če stvari, ki jih je Jezus govoril, niso bile resnične, je šlo za bogokletje - in prav tega so ga obtoževali (prim. Mt 26,65). Ob drugih priložnostih je množica celo zgrabila za kamne, da bi ga pobila, ker je tako govoril (prim. Jn 8,59). Zdi se, da so bile Jezusove besede tako močne, da so ljudje bodisi morali verovati vanj ali pa ga obsoditi. Jezus jim ni pustil nobene druge izbire.

JEZUS O SEBI

V Janezovem evangeliju imamo odlomke nauka, ki jih v ostalih treh evangelijih ne najdemo. Janez predstavi Jezusovo osebnost z vrsto izjav, ki se vse začno z besedami: Jaz sem. Te izjave povzemajo, kdo je bil Jezus in zakaj je prišel:

Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen; in kdor vame veruje, ne bo nikoli žejen (Jn 6,35).

Jaz sem luč sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo taval v temi, temveč bo imel luč življenja (Jn 8,12).

Jaz sem vrata k ovcam. Vsi ki so prišli pred mano, so tatovi in roparji in ovce jih niso poslušale. jaz sem vrata: kdor stopi skozme, se bo rešil in hodil bo noter in ven in bo našel pašo (Jn 10,7-9).

Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce (Jn 10,14.15).

Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor vame veruje, bo živel tudi če umrje; in kdorkoli živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl On 11,25.26).

Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu razen po meni (Jn 14,6).

Jaz sem trta, vi mladike. Kdor živi v meni in jaz v njem, rodi obilo sadu; kajti brez mene ne morete ničesar storiti (In 15,5).

Lokacija: