Zastran molitve se ljudje pogosto čutijo krive, da molijo premalo ali preveč površno, ker se jim molitev zdi naporna. Čeprav pozna večina kristjanov obdobja, ko jim je molitev v veselje in jih dviga, je molitev navadno neke vrste boj. Zakaj se nam torej zdi molitev tako težka?

Nasprotovanje hudega duha

Hudi duh se stalno trudi, da bi omajal našo povezanost z Bogom. Ker je molitev tako pomembna prvina te povezanosti, je nujno, da postane tarča njegove dejavnosti. Pogosto nas skuša odvrniti od molitve, s tem, da nas obtožuje kakšnega greha, ki smo ga naredili, in nam dopoveduje, da nismo vredni, da bi stopili pred Boga. Skuša nas prepričati, da nas zaradi naših grehov Bog ne ljubi več.

Strah pred Božjo bližino

Ko nas hudi duh tako obtožuje, poglablja občutek, ki ga imamo vsi, ko se bližamo Bogu. Gotovo se nam korak do Božje navzočnosti zdi težak, ker smo grešni ljudje, ki stopamo pred svetega Boga. Vemo, da nam ne uspe živeti v skladu z njegovimi merili in zato se pred njim čutimo duhovno nage in nesposobne.

Kadar nas taki občutki ovirajo pri molitvi, se moramo spomniti, da je Jezus prišel na svet umret za nas, da bi se mi lahko obrnili k Bogu za odpuščanje, ki ga potrebujemo. Samo če smo do Boga pošteni, če priznamo svojo šibkost in prosimo v svojih molitvah za pomoč Svetega Duha, nam bo Bog odpustil in nas okrepčal.

Površnost

V dobi, ko je poudarek na trenutku, ni ravno privlačno moliti vztrajno dalj časa. Pa še to: mnogo stvari, ki jih delamo, ljudje opazijo in nas zaradi njih cenijo. Najboljša molitev pa navadno poteka tiho, v ozadju, zanjo ve samo Bog. Tako se molitev v vrtincu življenja dvajsetega stoletja lahko zazdi dolgočasna.

Duhovnosti naš čas ni naklonjen. Molitev moramo razumeti kot dejavnost, ki zahteva redno vajo. Če bomo to delali, bomo mogli dati Bogu najboljše, kar premoremo.

Molitev in občutki

Ena izmed stvari, ki nam pri molitvi najbolj jemljejo pogum, je občutek, da je Bog oddaljen in neprizadet, in včasih se nam zazdi, da govorimo sami sebi.

Kaj naj bi namreč prosili, kakor je treba, ne vemo, marveč sam Duh prosi za nas z neizrekljivimi zdihi! (Rimljanom 8,26)

V takih obdobjih je zelo težko nadaljevati z molitvijo in mnogi jo popolnoma opustijo, dokler spet vsaj malo ne začutijo Božje navzočnosti. Vendar se moramo zavedati, da učinkovitost molitve ni odvisna od naših občutkov; temelji na dejstvu, da je Bog naš Oče, in na Jezusovi obljubi, da nas bo Bog poslušal, ko bomo molili.

Ne znamo moliti

Molitev se lahko zatakne tudi v stanju, ko čutimo, da bi morali moliti, toda ugotavljamo, da preprosto ne moremo. Apostol Pavel je nekoč rekel, da ne znamo moliti in da moramo zato prositi Božjega Duha, da nas nauči, kako naj bi molili, ko pridemo v stisko (prim. Rim8,26-27). Sveti Duh nam lahko pomaga v vseh težavah krščanskega življenja, še posebej pa prav v šibkosti, ki jo pogosto čutimo pri molitvi.

Lokacija: