Jezusove učence so od otroštva navajali, da so molili v sinagogi. Ko pa so nekega dne videli Jezusa moliti, je to očitno naredilo nanje globok vtis, saj so ga prosili: Gospod, nauči nas moliti (Lk 11,1). Jezusova molitev je morala biti drugačna. Kaj se torej lahko naučimo iz Jezusovega načina molitve?

Zgodaj zjutraj

Navsezgodaj zjutraj, ko je bilo še čisto temno, je Jezus vstal, se odpravil na samoten kraj in tam molil. (Marko 1,35)

Evangelisti nam kažejo, da je Jezus to prakso ohranjal skozi vse življenje.

Marsikdo izmed nas zelo težko posnema njegov zgled; očitno tudi ne gre za togo pravilo. Za nekatere ljudi je to skoraj nemogoče zaradi majhnih otrok ali službe. Toda za tiste, ki to možnost imajo, je tak začetek dneva z Bogom bitka, v kateri se splača zmagati.

Pred velikimi odločitvami

Tiste dni je šel Jezus na goro molit in vso noč je prečul v molitvi k Bogu. Ko se je zdanilo, je poklical svoje učence in si jih izbral dvanajst... (Luka 6,12-13)

Pogosto potrebujemo posebno Božje vodstvo pri celi vrsti praktičnih odločitev - nova služba, selitev v drugo mesto... V takih primerih je še posebej koristno, da nekaj časa posvetimo molitvi, kot je to storil Jezus, preden je izbral svoje učence.

V skušnjavi

Jezus jim je rekel: Čujte in molite, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer pripravljen, a telo je slabotno. (Marko 14,38)

Jezus je to rekel svojim učencem v vrtu Getsemani, neposredno preden so ga prijeli. On je molil, učenci pa so spali.

Zato je lahko prenesel veliko trpljenja in smrt, medtem ko so bili oni prestrašeni in zmedeni. Tudi mi imamo več moči pri soočanju s skušnjavo, če molimo.

Ko človek potrebuje ohrabritev

Ko je vse ljudstvo prejemalo krst, se je dal krstiti tudi Jezus. Medtem ko je molil so se odprla nebesa. Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob. (Luka 3,21-22)

Luka nam pripoveduje, da je Jezus v treh odločilnih življenjskih priložnostih - med krstom, ob spremenjenju in pred aretacijo - med molitvijo prejel od Boga posebno moč.

Eden izmed njegovih učencev je rekel Jezusu: ,Gospod, nauči nas moliti`. (Luka 11,1)

To ne pomeni, da nas molitev vedno opogumi, toda Bog se lahko osebno sreča z nami le, če mu posvetimo svoj čas in pozornost.

Ko smo zaskrbljeni za druge

Simon, Simon, glej, satan vas je hotel imeti, da bi vas presejal kot pšenico; jaz pa sem prosil zate, da ne opeša tvoja vera. (Luka 22,31-32)

Jezus je odgovoril na skrb, ki se je v njem porodila za Simona Petra, s tem, da je zanj molil. Svojo skrb za druge mimogrede spremenimo v opravljanje ali kritiziranje. če bi molili, kolikor kritiziramo, bi se med nami prelivala Božja ljubezen in hudi duh nas ne bi mogel razdeliti.

Glede molitve ni pravil

Ob Jezusovem zgledu moramo nujno poudariti, da Jezus ni postavil nobenih železnih pravil za molitev in da tega tudi mi ne bi smeli delati. Bog ve za pritiske, ki jih čutimo. Sicer želi, da si prizadevamo za molitev in ne odnehamo, istočasno pa noče, da bi se čutili krive, ker ne izpolnimo svojih lastnih pričakovanj.

V zadnjem času poudarjajo potrebo po redni molitvi ob določenem času, zaradi česar mnogi občutijo molitev kot neke vrste suženjstvo, ker jim nikoli ne uspe moliti na pričakovani način in ob določenem času. Formalne molitvene navade niso jamstvo za uspeh in zaposleni človek, ki se nauči moliti tudi med delom, ostane prav tako duhovno svež.

Mnogi ljudje težko molijo sami. Zbiranje k nevezani molitvi je zanje lahko velika spodbuda.

KAKO POMEMBNA JE BILA MOLITEV ZA JEZUSA?

Nekaj misli dr. Howarda Marshalla:

Jezus je zrasel v pobožni judovski družini, zato je bilo zanj verjetno čisto naravno, da je od otroštva molil k Bogu, morda ob določenih urah. V evangelijih vidimo, da je bil nedvomno človek, ki je pogosto molil. Znano je, kako je šel pri dvanajstih letih v tempelj in ostal tam, medtem ko so starši odšli domov brez njega. Rekel je, da je hotel biti v hiši svojega Očeta (prim. Lk 2,41-50). Ta zaupnost s katero je govoril o Bogu kot svojem Očetu, kaže, da je molil k Bogu in čutil, da je z njim osebno povezan.

Vsi evangeliji nam pripovedujejo, da je Jezus molil, toda luka to najbolj poudarja in kaže, kako je Jezus molil ob pomembnih priložnostih v svojem življenju. Luka npr. pripoveduje, da je Jezus molil, ko ga je Janez krstil v reki Jordan (prim. 1k3,21), in da je molil na Gori spremenjenja (prim. 1k9,29). Luka tudi poroča, kako je Jezus povedal Petru, da je molil posebej zanj, da njegova vera ne bi opešala v preizkušnji, ki ga je čakala (prim. Lk 22,31.32). Jezus je molil tudi za ljudi, ki so ga križali: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo (Lk 23,34).

V Lukovem evangeliju, pa tudi v ostalih evangelijih, Jezus naroča svojim učencem, da morajo moliti. V njem imajo zgled, ki naj ga posnemajo. V Lukovem evangeliju najdemo besedilo, ki govori o tem, kako je Jezus molil sam, nato pa so prišli učenci in rekli: Gospod, nauči nas moliti (Lk 11,1). In Jezus je molil Gospodovo molitev, očenaš, in jih poučil o molitvi. Samo Luka navaja zgodbo o dveh možeh, ki sta prišla v tempelj molit: prvi ves ponosen, poln samega sebe,je Bogu dopovedoval, kako dober je; drugi pa se je zavedal svojih slabosti in neuspehov in je preprosto Bogu priznal, kako je nevreden. Jezus je rekel, da je Bog slišal drugega moža, prvega pa ne (prim. Lk 18,9-14). In to držo Jezus pri molitvi pričakuje, tudi od nas.

Lokacija: