Andrej Pirš FSO Češčenje Srca Jezusovega Cistercijanska opatija Stična

Skozi ves mesec smo razmišljali pod različnimi vidiki o Srcu Jezusovem, še posebno ob okrožnici Haurietis aquas, ki jo je pred 50 leti napisal papež Pij XII. Junijsko pobožnost na čast Srcu Jezusovemu so prvič obhajali v Franciji leta 1833. Ker za berilo niso imeli drugega, so brali spise sv. Marjete Alakok, dalje spise p. Croiseta in p. Galiffeta. Iz tega izbora je nastala knjižica Mesec presvetega Srca, ki je doživela številne izdaje. Sto let kasneje pa so to lepo navado prenesli tudi v Slovenijo in se tedaj odločili, da jo bodo poimenovali vrtnice. Letošnje vrtnice bomo končali s prikazom življenja matere Julije Verhaeghe (izg. Ferhage) (1910€“1997), velike častilke Srca Jezusovega, ki je ustanovila skupnost Delo; ta obstaja v različnih deželah, med drugim tudi v Sloveniji.

Mati Julija se je rodila 11. novembra 1910 v Geluwu v Zahodni Flandriji v Belgiji, nedaleč od francoske meje. Že v mladosti ji je naklonil Bog globoka notranja doživetja, predvsem ob premišljevanju apostola Pavla. O tem je zapisala: Sveti apostol Pavel je postal zame božje orodje, duhovni voditelj in ljubljeni brat, čigar bližino sem mogla izkušati in doživljati. Bilo mi je v tistem času, kot da doživljam drugo spreobrnjenje in obrat k Srcu Jezusovemu in njegovemu telesu, Cerkvi. Na praznik Srca Jezusovega leta 1934 je prejela milost popolne izročitve Srcu Jezusovemu. Prostovoljno je sprejela Jezusovo trnjevo krono in se začela darovati za duše, še posebno za Bogu posvečene duše. Izraz te povezanosti s Srcem Jezusovim je bila tako ljubezen kot zadoščevanje.

Približno štiri leta kasneje, 18. januarja 1938, je njen duhovni voditelj, duhovnik Ciril Hillewaere (izg. Hilevare), zaslišal notranji glas, naj se tudi sam podari Srcu Jezusovemu za Delo. Od tega dne je hotela v medsebojnem dopolnjevanju s svojim duhovnim voditeljem služiti tisti edinosti, za katero je Kristus prosil Očeta v dvorani zadnje večerje: Da bi bili vsi eno ..., da bo svet veroval, da si me ti poslal (Jn 17,21).

V času 2. svetovne vojne se je okrog matere Julije zbral krog mladih žena, ki jih je pritegnila njena vera, njeno navdušenje za duše in njena ljubezen do Cerkve. Notranje presunjene ob zgledu prvih kristjanov so po vojni začele skupno življenje kot božja družina. Z veseljem in predanostjo so si prizadevale, da bi ljudi okrepile v zvestobi Cerkvi. Pod vodstvom božje previdnosti se je v teku let razvila duhovna družina Delo, ki sestoji iz duhovniške in sestrske skupnosti; obe sta na različne načine povezani z drugimi verniki iz vseh stanov Cerkve. K bistvu duhovnosti duhovne družine Delo spada povezanost s Srcem Jezusovim.

Mati Julija je ob neki priliki zapisala: Gospod te želi usposobiti, da bi ga ljubil in da bi po tebi druge vodil k tej ljubezni, kakor njemu ugaja. Brez strahu mu dovoli, da izvrši svoje odrešenjsko delo! Ena od molitev, ki jo je sama sestavila, pa se glasi: Srce Jezusovo, napravi nas sposobne ljubiti s tvojo ljubeznijo, podarjati s tvojim Srcem, služiti s tvojo lučjo, delovati s tvojimi darovi!