Andrej Pirš FSO Češčenje Srca Jezusovega Cistercijanska opatija Stična

Po značaju se je božji služabnik Janez Frančišek Gnidovec zelo razlikoval od nadškofa Jegliča. Bil je globoko kontemplativna duša, ki je kot ravnatelj šentviške gimnazije po dolge ure ponoči premolil pred Najsvetejšim, a je bil hkrati tudi zelo dejaven. Kot škof v Skopju je deloval v diaspori sredi večinsko pravoslavnega okolja, stalno na poti ob obiskovanju svojih razpršenih duhovnikov in vernikov. Podobno kot Jeglič pa je bil tudi škof Gnidovec velik častilec Jezusovega Srca.

Za škofa je bil posvečen v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani (30. novembra 1924). Njegova škofija ga je pozdravila in sprejela v cerkvi presv. Srca Jezusovega v Skopju. Za škofovski grb si je izbral drugo stran čudodelne svetinje, kjer sta obe najsvetejši Srci, Jezusovo in Marijino. Umrl je na prvi petek, 3. februarja 1939.

Gnidovca je odlikovala globoka pobožnost do Srca Jezusovega. V svojih pastoralnih pismih je kot škof svoje vernike vedno znova spodbujal, naj se vključijo v bratovščino presv. Srca Jezusovega. Priporočal je opravljanje prvih petkov in še posebno za može obhajilo na prve nedelje v mesecu, prav tako posvetitev Srcu Jezusovemu. Gnidovčevo pojmovanje češčenja Srca Jezusovega je bilo popolnoma v duhu kasnejše okrožnice Pija XII. Haurietis aquas in gaudio.

Gnidovec je bil vneti častilec Srca Jezusovega že kot mlad duhovnik, kar je razvidno iz njegove tiskane pridige, ki je izšla leta 1900 v reviji Duhovni pastir. V tej pridigi je med drugim zapisal že takoj na začetku: Ne poznam prijetnejše vrste v celem Svetem pismu, da bi oživila človeško srce; ne najdem lepše besede od te, katero je Jezus po današnjem sv. evangeliju dejal Nikodemu, rekoč: 'Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje' (Jn 3,16) ... Kaj pa Bog terja od tebe za svojo neskončno ljubezen? Ne zahteva od tebe kaj nemogočega, ne terja, da moraš dati vbogajme velike vsote ali celo svoje premoženje, pač pa nekaj zahteva, in to je: vera, živa vera, združena z ljubeznijo. Gnidovec pravi, da je živa vera, ki deluje po ljubezni, najlepša priprava za pobožnost Srca Jezusovega, ki jo obhajamo v mesecu juniju. To pripravo, ki naj bi bila izraz žive vere, ki deluje po ljubezni, nato predstavi v treh točkah, ki jih v pridigi razlaga. Te tri točke se glasijo takole: proč z grehom, premagujmo se, spolnjujmo natanko dolžnosti svojega stanu. Že v tem vidimo, kako je bila pri Gnidovcu pobožnost do Srca Jezusovega povezana s konkretnim življenjem.

Že v prvem pastirskem pismu je pozival vernike, naj vračajo Jezusovemu Srcu ljubezen za ljubezen. Vernike je vabil, naj pristopijo k apostolstvu molitve, opravljajo sveto uro, častno stražo, zadoščujejo Jezusovemu Srcu, posebno še na prve petke naj prejemajo sv. obhajilo. Ni učil nekaj novega, pač pa je v prvi vrsti sam to živel in z vso gorečnostjo priporočal drugim.